Tematika revije Tekstilec

Revija Tekstilec objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke, ki se nanašajo na področja tekstilnih vlaken in preiskav, kemijske in mehanske tekstilne tehnologije, nege tekstilij, tehničnih tekstilij, medicinskih tekstilij, tekstilij za notranjo opremo, konfekcijske tehnologije, zaščitnih oblačil, udobnosti oblačil, oblikovanja tekstilij in oblačil, zagotavljanja kakovosti tekstilij in oblačil in uporabo računalniških tehnologij v tekstilstvu. Revija objavlja tudi prispevke z interdisciplinarnih področij v povezavi s tekstilstvom: trženje, ekologija, ergonomija, izobraževanje ipd. V posebnih rubrikah objavlja novosti na strokovnem področju, aktualnosti s področja tekstilstva doma in v svetu, novosti na področju standardizacije in meroslovja, novosti na področju mode, vesti iz društev tekstilcev in združenja tekstilne in oblačilne industrije pri GZS ter informacije o sejmih, simpozijih in konferencah.

 

Kategorije del

Raziskovalna in strokovna dela se recenzirajo in razvrščajo v skladu s tipologijo prispevkov po sistemu COBISS v naslednje kategorije:

  • 01 Izvirni znanstveni članek (Original Scientific Paper)
  • 02 Pregledni znanstveni članek (Scientific Review)
  • 03 Predhodna objava (Preliminary Communication)
  • 04 Strokovni članek (Professional Paper).

1.01 Izvirni znanstveni članek je samo prva objava izvirnih raziskovalnih rezultatov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, sklepi pa preverijo. Znanstvene informacije morajo biti prikazane tako, da se dobijo rezultati z isto natančnostjo ali v mejah eksperimentalnih napak, kot jih navaja avtor, in je mogoče preveriti natančnost analiz in izpeljav, na katerih temeljijo rezultati. Izvirni znanstveni članek je praviloma zasnovan po shemi IMRAD (Introduction – uvod, Methods – metode, Results – rezultati And (in) Discussion – razprava) za eksperimentalne raziskave ali na opisni način za opisna znanstvena področja, kjer so opazovanja podana po preprostem kronološkem redu.

1.02 Pregledni znanstveni članek je najpogosteje pregled najnovejših del o določenem predmetnem področju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, ovrednotiti ali sintetizirati informacije, ki so bile že objavljene. Prinaša nove sinteze, nove ideje in teorije ter celo nove znanstvene primere. Za te članke ni predpisana shema, kot je za izvirne znanstvene članke.

1.03 Predhodna objava (predhodno poročilo) je izvirni znanstveni članek, pri katerem so nekateri elementi sheme IMRAD izpuščeni. Pomeni kratko poročilo o končanem izvirnem raziskovalnem delu ali delu, ki je še v teku. Sem spadajo tudi pisma urednikom znanstvenih revij (letters) in kratki znanstveni prispevki (short notes).

1.04 Strokovni članek je predstavitev že znanega, s tem da je poudarek na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja, zahtevnost besedila pa prilagojena potrebam uporabnikov in bralcev znanstvene ali strokovne revije, v kateri je objavljen.

V okviru navedenih kategoriziranih del objavljamo tudi prispevke, ki so bili posredovani kot referati na različnih znanstvenih srečanjih in s svojo tematiko dopolnjujejo in razširjajo vsebine v reviji.

Strokovni prispevki, ki se ne kategorizirajo, so:

  • poročila z znanstvenih simpozijev, konferenc, posvetovanj,
  • predstavitve in sporočila iz prakse – poročajo o delovanju ali problematiki posameznih laboratorijev, ustanov ali industrije in so informativne,
  • mnenja in komentarji so prispevki o aktualnih dogajanjih in problemih v znanosti in tekstilni industriji; ni nujno, da se pogledi in navajanja v tej rubriki skladajo s stališči uredništva,
  • iz tujega tiska – prispevki, ki zajemajo pomembna dela in se objavljajo kot dopolnitev strokovne vsebine časopisa.

Avtorji lahko predlagajo kategorije za svoja dela, vendar je končna odločitev prepuščena uredništvu.

 

Grafično-tehnična priprava članka

Naslov dela, avtorji:  Naj bo čim krajši, specifičen in informativen, da čim bolj odraža vsebino članka. Nad naslovom (na levi strani) se vpišeta polno ime in priimek avtorja(jev), naziv ter naslov ustanove oz. podjetja. Pod naslov levo se vpiše predlagana kategorija članka in korespondenčnega avtorja (naziv, ime in priimek, telefon in e-pošta). Naslov dela naj bo preveden v angleščino.

Izvleček:  Za izvirne znanstvene, pregledne znanstvene in strokovne članke ter predhodne objave je treba napisati izvleček. Ta mora biti napisan v 200 do 400 besedah, tako da se predstavi bistvo dela, ne pa samo podnaslovi in sklepi. Izvleček vsebuje osnovne predpostavke dela, informacije o metodah dela in najpomembnejše rezultate. Preveden naj bo v angleščino. Prevajanje le izjemoma prevzame uredništvo.

Ključne besede: Na koncu izvlečka naj avtorji napišejo tri do pet ključnih besed iz naslova in izvlečka članka, ki naj jih tudi prevedejo v angleščino.

Oblikovanje besedila: Zgradba članka mora biti v skladu s tipologijo članka po sistemu COBISS.

Besedilo članka mora biti napisano v eni od različic programa Microsoft Word (*.doc ali *.docx)  na formatu A4, z medvrstičnim razmikom 1,5, velikost črk v besedilu naj bo 12 pt, v naslovu pa 14 pt in obojestranska poravnava besedila. Priporočena pisava je Times New Roman. Besedila naj bodo brez oblikovanja stila (besedilo naj bo v stilu NORMAL). Odstavki v besedilu naj bodo ločeni s prosto vrstico. Zaporedno se številčijo le glavna poglavja (npr. 1Uvod)  in podpoglavja (npr. 2.1 Materiali). Podnaslovi na tretji ravni naj bodo označeni krepko.

Besedilo mora biti napisano jasno in jedrnato. Uredništvo si pridržuje pravico do skrajšanja besedila, če se kaj ponavlja, če se navajajo splošno znana dejstva in če  so v njem odvečne besede. Četudi gre za lastno raziskovanje oz. preskušanje, naj avtor piše članek v prvi osebi množine ali v tretji osebi. Eksperimentalna dela imajo praviloma naslednjo strukturo (glej shemo IMRAD pri izvirnem znanstvenem članku): uvod, materiali in metode, rezultati z razpravo in sklepi. Dela je treba pisati s predpostavko, da bralci že poznajo osnove področja, o katerem je govor. Eksperimentalna tehnika in naprave je treba podrobno opisati, če bistveno odstopajo od že objavljenih opisov v literaturi; za znane tehnike in naprave naj se navede vir, kjer je mogoče najti potrebna pojasnila.

Preglednice in slike (sheme, diagrami, grafikoni, fotografije  ipd.) so sestavni del rokopisa. Preglednice in slike naj bodo sestavljene tako, da bodo razumljive tudi brez branja besedila članka. Priložijo se ločeno od besedila, vendar se je treba v njem sklicevati nanje, s čimer se jim približno odredi mesto v tiskanem delu besedila (npr.: Rezultati meritev (preglednica 3) jasno kažejo …). Opisi slik (legenda) se navedejo pod slikami, na katere se nanašajo. Priložene slike morajo biti originalne. Avtorji sami pripravijo slike v elektronski obliki.

Preglednice morajo biti v besedilu  nadnaslovljene in označene z zaporednimi številkami, slike pa morajo biti v besedilu podnaslovljene in prav tako označene z zaporednimi številkami.

Slike (sheme, diagrami, grafikoni, …) naj bodo pripravljene v grafičnih programih, kot prikazuje spodnja slika, in shranjene v formatih *.pdf, *.ai, *.eps ali *.jpg.

graf

Fotografije naj bodo shranjene v formatu *.tif, *.jpg ali *.eps (tudi v tem primeru naj bo slika pripravljena v širini enega ali dveh stolpcev). Ločljivost fotografij mora biti najmanj 300 dpi. Avtorji originalne slike oz. fotografije lahko tudi pošljejo na uredništvo za primer, če priloge v elektronski obliki ne bi imele ustrezne ločljivosti za kakovosten tiskarski prenos.

Matematične in kemične formule naj bodo pripravljene v programu Microsoft Word Enačba. Vsaka formula dobi svojo zaporedno številko v okroglem oklepaju, ki se navede tudi v besedilu, ker iz tehničnih razlogov ni vedno mogoče formule postaviti na natančno določena mesta v članku. Tekoče številke formul morajo avtorji vpisati v besedilo. Vse posebne znake v formulah (grške črke ipd.) je treba posebej pojasniti pod formulo ali v besedilu.

Navajanje literature: Citirane literaturne vire je treba navajati po vrstnem redu od ena naprej, kot se pojavljajo v besedilu. Označimo jih s številkami v oglatem oklepaju (npr.:”Po Mortonu [3] se ta pojav …). Seznam citirane literature je obvezen del rokopisa in se nahaja na koncu rokopisa. Literatura mora biti citirana v skladu s standardom SIST ISO 690:1996 (Documentation – Bibliographic references – Content, form and structure). Vsem citiranim literaturnim virom je treba dodati še oznako iz baze CrossRef., če le-ta obstaja (DOI – Digital Object Identifyer).

Naslovi citiranih literaturnih virov morajo biti izpisani v celoti. Vse informacije, ki so povzete iz tujih virov, naj bodo navedene v jeziku publikacije. Naslovov knjig in člankov ne prevajamo.

Primeri navajanja literature:

  • članki
  1. ZAVRŠNIK, Tomaž. Biološko plemenitenje s pomočjo encimov. Tekstilec, 1996, 39(12), 292−299.
  2. GAMBLIN, Rodger L. Surfactant-enhanced dyeing. Textile Chemist and Colorist, 1996, 28(2), 12−15.
  3. KOSTAJNŠEK, Klara in DIMITROVSKI, Krste. Multilayer cotton fabric porosity and its influence on permeability properties. Tekstilec, 2013, 56(4), 335−344, doi: 10.14502/Tekstilec2013.56.312–322.
  • knjige
  1. PREVORŠEK, Dušan Ciril. Visokozmogljiva vlakna iz gibkih polimerov : teorija in tehnologija. Uredila T. Rijavec in F. Sluga. 1. izdaja. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 1998, str. 169−180.
  2. Wool dyeing. Edited by D. M. Lewis. Bradford : Society of Dyers and Colourists, 1992.
  • prispevki v monografijah in zbornikih
  1. CERKVENIK, Janez in NIKOLIĆ, Momir. Prestrukturiranje slovenske tekstilne industrije s stališča tehnološke opremljenosti, porabe energetskih virov in ekologije. V 28. Mednarodni simpozij o novostih v tekstilni tehnologiji in oblikovanju : zbornik predavanj in posterjev. Uredila B. Simončič. Ljubljana : FNT Oddelek za tekstilno tehnologijo, 1994, str. 24−38.
  • patenti
  1. JAKŠIĆ, Danilo. Stroj za izdelavo triaksialne tkanine, SI patent, št. 9500115. 1996-11-04.
  1. DIN 53884 Gewichtbestimmungen an Gewirken und Gestrickten. Taschenbuch für die Textilindustrie. Berlin: Fachverlag Schiele & Schön, 2001, 37−43.

Jezik: Rokopis izvirnih znanstvenih in preglednih izvirnih znanstvenih člankov ter predhodnih objav naj bo napisan v angleškem jeziku. Vsi drugi prispevki, vključno s strokovnimi članki, naj bodo napisani  v slovenskem jeziku. Avtorji morajo v obeh primerih zagotoviti ustrezno kakovost jezika.

Dolžina rokopisa: Rokopis naj obsega največ 30.000 znakov brez presledkov.

 

Pošiljanje člankov

Besedila se uredništvu posredujejo samo v elektronski obliki v formatu *.doc (ali *docx) in v formatu *.pdf (izdelanem v računalniškem programu Adobe Acrobat) na naslov: tekstilec@a.ntf.uni-lj.si.

Poimenovanje datoteke predlaganega članka mora obvezno vsebovati datum (leto-mesec-dan) in ime korespondenčnega avtorja članka npr. 20140125Novak.docx. Predlagani članki za recenzijo morajo imeti slike in preglednice vključene v besedilo. Članek je lahko uredništvu dostavljen tudi s spletnim servisom za pošiljanje datotek, kot je npr. »We transfer« (www.wetransfer.com).

 

Zahteve za objavo

Vsa dela se strokovno, terminološko in uredniško recenzirajo v smislu splošnih strokovnih in publicističnih norm glasila. Dela, uvrščena v kategorije “izvirni znanstveni članek”, “pregledni znanstveni članek”, “predhodna objava” in “strokovni članek”, oceni eden ali več recenzentov. Delo sprejmemo v objavo na podlagi ugodne recenzije. Če med recenzenti ni soglasja, uredništvo odloči o nadaljnjem postopku. Avtorji lahko predlagajo uredništvu imena recenzentov, uredništvo pa predlog sprejme ali zavrne. Pripombe recenzentov pošljemo avtorjem v dopolnitev in popravek. Člankov, ki niso sprejeti, ne vračamo avtorjem. . Ob oddaji prispevka avtorji izpolnijo in podpišejo Izjavo o avtorskih pravicah in jo po elektronski pošti pošljejo na uredništvo. Izvirnik hranijo pri sebi. Avtor v celoti odgovarja za vsebino dela. Preden avtor pošlje delo v objavo, uredi vprašanje objave vsebine v skladu s pravili podjetja ali ustanove, v kateri dela. Avtor se v Izjavi zaveže, da rokopisa, ki ga pošilja za objavo v reviji Tekstilec, ni poslal v objavo drugi reviji. Kdaj bo delo objavljeno, je odvisno od tega, koliko rokopis ustreza navodilom in v kakšnem času bo avtor poslal uredništvu morebitne zahtevane spremembe ali popravke.

Avtorska korektura: Uredništvo bo avtorjem poslalo korekturne računalniške izpise zaradi popravkov morebitnih napak oz. pomanjkljivosti. Avtorjeva dolžnost je članek pregledati in v čim krajšem času podati popravke. V korekture se ne smejo vnašati večje spremembe ali večje dopolnitve besedila.

Barvni tisk: Barvni tisk se izvede le tedaj, ko je to nujno z vidika razumevanja informacij in po  dogovoru med avtorjem in uredništvom.

Izjava o avtorskih pravicah: Ob oddaji rokopisa avtorji posredujejo podpisano Izjavo o avtorskih pravicah.

 

Uredništvo revije Tekstilec

Snežniška 5, p.p. 312

Tel.: +386 1 200 32 24 ali +386 1 200 32 00

Faks: +386 1 200 32 70

Elektronska pošta: tekstilec@a.ntf.uni-lj.si

 

 

Navodila za avtorje 2014

Tekstilec_Izjava o avtorskih pravicah